Uvodni zvezki

Prvi sklop zvezkov se nanaša na uvodno razpravo o gospodarskem pravu.

V prvem zvezku bomo gospodarsko pravo umestili v pravni sistem. Pri tem sprva ne izhajamo iz regulative, temveč črpamo oporne točke iz značilnosti gospodarskega poslovanja v moderni družbi (svobodna gospodarska pobuda). Pri tem pa vseeno izhajamo tudi iz dosežkov civilizacije, katera so oblikovala pravila poslovanja (dinamika poslovanja), katera morajo spoštovati stanovska pravila in etična načela. Da je umestitev tudi znanstveno preverljiva, ponujamo tehniko iskanje pravnih načel, katera v celoti sledi regulativi in umešča gospodarsko pravo v sistem zakonodaje. Misel katero poskušamo pokazati je v iskanju razvoja gospodarskega prava v prihodnosti, katera mora slediti svobodni gospodarski pobudi, dinamiki poslovanja, stanovskim pravilom in etiki. Če slednjemu sledi tudi regulativa je umestitev v pravni sistem harmonična.

Potem ko smo umestili gospodarsko pravo v sistem, sledi razlaga gospodarskega pravnega pravila. Pri tem nam bo pomagala skrbnost. Skrbnost kot življenjski pojem, kateri naj
zapolni vsebino gospodarskega pravila in s tem postane pravni pojem. V drugem zvezku se tudi dotaknemo problematike, katera je v nepravilni uporabi pravil gospodarskega prava.

Tretji zvezek ponuja pravno ogrodje za varovanje vrnitve v prejšnje stanje in doseganje satisfakcije za oškodovanca. Pravno ogrodje predstavlja postopek, v katerem stranke
spora: iščejo, želijo in zahtevajo pravno varstvo. Soočamo pravnika arbitra, pravnika odvetnika in pravnika neodvisnega strokovnjaka. Vse z namenom, da se oškodovancu ponudi predvsem obrambni načini reševanja spora. Napadalni način se namreč v vsakem primeru začne, ko se napoveduje vložitev tožbe. O vložitvi tožbe ni razpravljati, ko se sprejme arbitražna odločitev. Mnenje neodvisnega pravnega strokovnjaka pa predstavlja osnovo, da se spor razreši, tudi s sprejemom zunajsodnega dogovora. Možnost zunajsodnega reševanja sporov ima tudi odvetnik. Delo arbitra, odvetnika in neodvisnega pravnega strokovnjaka, bomo pretresali s postopkovnimi pravili in jamčevanjem (odgovornostjo) za svoje delo.

Konkretni primeri v gospodarskem pravu

Četrti zvezek predstavlja konkretne primere. 

V prvem poglavju: o škodi, katera nastane pri izvajanju gospodarskih pogodb, se dotikamo različnih pogodb: leasing pogodba, podjemna pogodba, prodajna pogodba, pogodba javnega prava, gradbena pogodba in zavarovalna pogodba. V tem sklopu se ukvarjamo s sledečimi pravnimi instituti: transformacija pogodbene obveznosti v odškodninsko, konkurenčna klavzula, napaka, povzročitev škode s strani delavca, nepravilna uporaba pravnih pravil s strani javnega organa, javni razpis, nepremoženjska škoda zaradi neizpolnitve pogodbe, izgubljen dobiček, povzročitev škode zaradi požara in imisija smradu.

Izpolnjevanje pogodb, v primeru spora, neizpolnjevanje pogodb, odpira številna pravna vprašanja, do katerih se bomo opredelili v drugem poglavju: ali je lahko leasing pogodba navidezna pogodba, razlika med incaso cesijo in factoringom, kdaj je lahko factoring pravni temelj plačila obveznosti, ali je mogoče izbrisati nepravo stvarno služnost, pravni učinki leasing pogodbe za pogodbi nezvestemu leasingojemalcu, kdaj je posojilna pogodba navidezna pogodba, itd.

Glede korporacijskih razmerij bomo obravnavali vprašanja: zakonitosti odločanja skupščine, vložitve actio pro socio tožbe, izključitve in izstopa družbenika, delitve bilančnega dobička, izključitve prednostne pravice do pridobitve poslovnih deležev, ločevanje funkcije in delovnopravne pogodbe z direktorjem in odškodninsko odgovornost v koncernu, vse s prikazi in komentarji v tretjem poglavju.

Stečajno pravo pa bo ponudilo razlogovanje odškodninske odgovornosti za opustitev ukrepov (ob) po nastopu insolventnosti in primer prekinitve vzročne zveze pri oškodovanju upnikov stečajne mase, kar bo podrobneje opisano v četrtem poglavju.