Metode, tehnike in miselni procesi v gospodarskem pravu
V zadnjih zvezkih dela o gospodarskem pravu postavljamo hipoteze in jih pretresamo tekom razprave. Zasledujemo iskanje rešitev za neuspela poslovna razmerja in ponujamo rešitve.
Začnemo s postavljanjem zapletenih pravnih vprašanj gospodarskega prava in jih poskušamo unificirati.
Ponujamo rešitve s konkretnim pravnim instrumentarijem.
Rešitve iščemo v dogovarjanju med strankami posla. Zato je glavno vodilo raziskave zunajsodni dogovori in implikacije v stvarnem življenju.
Da pa lahko pridemo do kakovostnega dogovora, moramo uporabite metode, tehnike in miselne procese. Šele znanstvena podlaga lahko omogoči kakovostni pravni instrumentarij.
Na koncu potrdimo ali ovržemo postavljene hipoteze.
Oblikovanje samostojnih zvezkov nadaljujemo, kot smo jih začeli predstavljati vuvodnem delu in v izdaji konkretnih primerov.
Smiselnost predhodni izdaj temelji v logičnih celotah, katere se zaslužijo ločeno obravnavo. Z zadnjimi zvezki pa jih povežemo v celoti. Tehnično na način, da šele sedaj upamo postaviti teze.
Torej šele potem ko smo gospodarsko pravo umestili v pravni sistem (prvi zvezek: izdaja uvodni zvezki, letnik 2023), se opredelili do problematike nepravilne uporabe pravnih pravil (drugi zvezek: izdaja uvodni del, letnik 2023) ter predstavili pravna sredstva oškodovanca in pomoč pravnika arbitra, pravnika odvetnika in neodvisnega pravnega strokovnjaka (tretji zvezek: izdaja uvodni del, letnik 2023).
Da lahko podamo hipoteze, smo v četrtem zvezku (izdaja konkretni primeri, letnik 2023) predstavili konkretna pravna vprašanja.
V zaključnem delu v petem zvezku postavljamo splošni in področno hipotezo.
V šestem zvezku glede na izpostavljena konkretna pravna vprašanja v četrtem zvezku, postavljamo zapleteno pravno vprašanje utrditve zaveze (ZPV1).
V sedmem zvezku je pot iz znanega v neznano (in obratno iz neznanega v znano) prikazana v zadnjem zaključnem stadiju. Predhodne tehnike, metode in miselni procesi, kot znanstvena podstat, pa so predstavljeni v posebnem zvezku, na najbolj spekulativen način (beri: primerih). Šele s spekulativnostjo lahko tlakujemo pot iz znanega v neznano (in obratno iz neznanega v znano). Se pa v tem zvezku dotikamo metod, da potrdimo znanstveno podstat iskanja rešitev (metoda mitigacije; metoda neminem leadere; metoda določenosti razmerja; metoda enakovrednosti dajatev; metoda razumevanja pogodbe kot celote).
V osmem zvezku predstavljamo uveljavljene pravne institute, med katere prištevamo neizpolnitev pogodbe, poravnava, odpust dolga, pripoznava,...idg.Skupni predznak uporabljenega pravnega instrumentarija v osmem zvezku pa predstavlja zunajsodno dogovarjanje za rešitev pravnega zapleta neizpolnitve pogodbe. Tako poskušamo pravno osmisliti slednje institute, da dosežemo trden zunajsodni dogovor. Tudi če se bo zunajsodni dogovor izpodbijal, naj pravna osmislitev ponudi za kršitev dogovora, sankcijo v uveljavljenih pravnih institutih, kot je npr. pogodbena kazen. Predstavljamo logiko poravnavanja, od osnov do izpopolnjenih oblik. Od neodvisne raziskave, preko pravnih institutov, do popuščanja in končne oblike zunajsodnega dogovora, kateri nujno ne nosi pravnega naziva poravnava. Ponujamo vzorec zunajsodnega dogovarjanja, kateri se lahko uporablja tako za fizične osebe, kot tudi gospodarske subjekte.
V devetem zvezku ponujamo zopet ponujamo rešitev v okvirju obstoječih pravnih institutov. Za namen novega pravnega razmerja zapadlo terjatev ustrezno premoženjsko in pravno ovrednotimo. Govorimo o vstopni terjatvi (dajatvi) in vstopnem vložku, odvisno ali gre za novo pogodbeno ali novo statusno razmerje. Novo pravno razmerje oblikujemo brez kavzalnosti do prejšnjega pravnega razmerja. Zato moramo vstopno terjatev (dajatev) ali vstopni vložek obravnavati popolnoma ločeno od prejšnjega pravnega razmerja. Zunajsodni dogovor mora rešiti vsa ta zapletena pravna vprašanja.
V desetem zvezku podajamo metode, tehnike in miselne procese za reševanje zapletenih pravnih vprašanj na gospodarskem področju.
V enajstem zvezku vrednotimo opravljeno raziskavo.
