Nepravilna izpolnitev pogodbe

Oškodovanec nepravilne izpolnitve je žrtev civilnega in kazenskega delikta.

Z raziskavo iščemo povezavo med pravili kazenskega in civilnega prava.

Rešitve za oškodovanca ponujamo shematično in opisno.

Kratek opis Sheme 23 (Tožba na nepravilno izpolnitev pogodbe)

Hipotetični del primera izhaja iz predpostavke, da naročnik podjemne (in storitvene) pogodbe že na začetku ni imel namena plačati naročenega dela (storitve). Predpostavljamo, da storitve ni bil premoženjsko sposoben plačati že ob naročilu, kakor tudi ne pozneje. Zato je ob zapadlosti plačila, vložil tožbo na nepravilno izpolnitev pogodbe (M2), kar lahko povzamemo iz sodne prakse. Ker naj bi imela izpolnitev pogodbe podjemnika (izvajalca storitve) napake, je naročnik odklanjal plačilo. Sodišče je presodilo, da je tožba neutemeljena. Še preden je zavrnilna sodba postala pravnomočna, pa je naročnik končal v stečajnem postopku, kar je prav tako povzeto iz prakse (M3).
Če bi oškodovanec zavaroval plačilo (O1) ali zahteval kazenski pregon (O2), bi lahko dosegel premoženjsko satisfakcijo. Pri tem mogoče niti ne bi prišlo do vložitve tožbe (M2).
Shema prikazuje načine ukrepanja oškodovanca (O1 in O2). Pri tem opozarjamo na elemente civilnega in kazenskega delikta (CD in KD). Nakazujemo metodo dela pravnega strokovnjaka (A, I in IS) in način dela pravnega strokovnjaka (EPV1-6) za rešitve zahtevnih pravnih vprašanj (ZPV1-3), kar vodi do satisfakcije oškodovanca.