Namen raziskovanja

Pravne ovire onemogočajo uspeh oškodovanca, da povrne nastalo škodo.

Pravo zagotavlja vrnitvene zahtevke po pravilih civilnega in kazenskega prava.

Vprašanje kje so ovire, katere preprečujejo uspeh oškodovanca v sodnem postopku, predstavlja temo raziskovanja.

Namen raziskovanja je v iskanju metod, tehnik in miselnih procesvo, katera naj pomagajo oškodovancu in pravnim strokovnjakom.

Skupek metod, tehnik in miselnega procesa omogoča način reševanja zapletenih pravnih vprašanj (torej potek).

Metode predstavljajo obliko načrtovanega premišljenega dejanja, ravnanja ali mišljenja za dosego kakega cilja (povzeto po SSKJ). Tehnika pomeni urejen, ustaljen način, postopek opravljanja kakega dela, dejavnosti (povzeto po SSKJ). Proces pa pomeni med seboj povezane pojave, ki se vrstijo v času po določenih družbenih zakonitostih (povzeto po SSKJ). Način je to, kar opredeljuje, označuje dejanje, ravnanje, mišljenje glede na potek (povzeto po SSKJ).

Zapleteno pravno vprašanje je sestavljeno iz šestih elementov pravnega vprašanja (EPV1-6), s pomočjo katerih rešujemo tri zapletena pravna vprašanja (ZPV1-3).

Da najdemo elemente pravnih vprašanj in nanje tudi odgovorimo, pa moramo uporabiti različne metode in tehnike ter naslednje miselne procese: I - indukcijo, SI - selektivno indukcijo, D - dedukcijo in A - abdukcijo.

Zapleteno pravno vprašanje izhaja iz različnih naveznih (pravni termin: navezovalnih) okoliščin, ki ponujajo ravno toliko možnih odgovorov, kot je navezovalnih okoliščin. Lahko govorimo tudi o navezovalnih točkah, ki potem usmerjajo pot reševanja zapletenih pravnih vprašanj.

Med navezovalne okoliščine lahko štejemo različne opise istega dogodka, ki vodijo do različne pravne kvalifikacije kaznivega dejanja in različnih znakov kaznivega dejanja. V tem primeru je možnih več odgovorov.

Podobno se navezovalne okoliščine predstavijo pri zbiranju dokazov, ko je potrebno poseči v varovane ustavne pravice in opraviti test sorazmernosti. Možnih je več odgovorov.

Razlikovanje med civilnim deliktom in kazenskim deliktom črpa odgovore iz civilnega (gospodarskega) in kazenskega prava, kar povečuje število navezovalnih točk.

Vseeno pa mora biti izbrana le ena rešitev, kar zagotavlja pravno varnost. Pot do ene rešitve mora izključevati druge navezovalne točke. Za izključitev pa ne zadošča zgolj zavračanje in izbira enega od možnih odgovorov, temveč temeljita opredelitev do posameznih navezovalni točk (beri: analiza, po SSKJ).

Če je (edino možno) rešitev mogoče neposredno razbrati iz zakona, načeloma ne gre za zapleteno pravno vprašanje, razen pri težavah v opredelitvi navezovalnih točk. Tudi reševanje podobnih primerov z argumentacijo (argumentum a simili ad simile), ki zadosti pravni varnosti, ni zapleteno reševanje primerov. Če so podobni primeri podani le v tuji pravni literaturi ali tuji sodni praksi, zapletenost pravnih vprašanj narašča.

Najtežji primeri pa potrebujejo izvirno rešitev.

V zgornjem prikazu predstavljamo elemente, ki definirajo zapleteno pravno vprašanje. Šele predhodna rešitev vsakega od elementov vodi k nadaljnjemu elementu in h končni rešitvi.

Teoretični okvir se v celoti poveže s praktičnim delom.

Posamezni elementi so namreč rešljivi le s pomočjo ustrezne metode (ali tehnike) dela. Končna metoda je pravni silogizem, ki poda odgovor na postavljeno zapleteno pravno vprašanje. Za zaznavo različnih navezovalnih točk, izbiro navezovalnih točk, izključitev preostalih navezovalnih točk, postavitev zapletenega pravnega vprašanja in iskanje rešitev lahko uporabimo tudi druge metode dela. Izpostavili bomo subsumpcijo v širšem smislu (subsumpcija nedoločenih pojmov ali pravnih standardov), abdukcijo in analogijo.

Večstopenjska hipoteza izhaja iz pravila, da zapleti, s katerimi se sooča oškodovanec na različnih pravnih področjih, izhajajo iz podobnih predpostavk in so tudi rešljivi na podoben način. Pri tem pa ima vsako pravno področje, gledano s tehničnega vidika, svoje pravne metode in tehnike reševanja zapletenih pravnih vprašanj (področne hipoteze). Izvor zapleta je skupen vsem pravnim področjem (splošna hipoteza).

Razprava izhaja iz predpostavke, da je ravno povezanost med različnimi pravnimi področji (s pomočjo splošne hipoteze) lahko orodje za reševanje pravnih zapletov oškodovancev. Tako se lahko zapletena pravna vprašanja rešuje tudi z multidisciplinarnim pristopom.

V II. knjigi izpostavljamo zapletena pravna vprašanja na področju kazenskega prava.

V nadaljnjih knjigah pa se bomo dotaknili pravnih vprašanj na civilnem (III. knjiga v izdelavi) ter na gospodarskem področju (IV. knjiga v izdelavi).

Izpostavljena je pravna pomoč oškodovancu kaznivega dejanja, in sicer s pravnimi pravili gospodarskega prava. Med kazenskim postopkom lahko oškodovanec svoje pravice zaščiti tudi z uporabo pravil gospodarskega prava.

Izpostavljena je pravna pomoč oškodovancu kaznivega dejanja, in sicer s pravnimi pravili civilnega prava. Med kazenskim postopkom lahko oškodovanec svoje pravice zaščiti tudi z uporabo pravil civilnega prava.

Nakazana je tudi multidisciplinarna povezanost med gospodarskim in civilnim pravom. Reševanje zapletenih pravnih vprašanja na teh področjih bo predmet III. in IV. knjige, ki bosta tematiko reševanja zapletenih pravnih vprašanj povezali v smiselno celoto.