Miselni proces abdukcije v kazenskem pravu
Miselni proces uporabljen pri raziskovanju zapletenih pravnih primerov, predstavlja poseben izziv za pravne strokovnjake.
Kar izgleda na prvi pogled nerešljivo, lahko abdukcija postopam razkrije, analizira in ponudi rešitve.
Le potrjen logičen sklep, lahko ponudi rešitev za zapleteno pravno vprašanje.
Abdukcija pomaga najti dokaze.
Pri utemeljevanju poglobljenega znanja izhajamo iz predpostavke, da preprost sodni primer ne izkazuje potrebe po poglobljenem znanju. Preprost primer ne ponuja številnih navezovalnih okoliščin in pravnih zapletov. Rešitev na pravno vprašanje je jasno zapisana v zakonodaji. Če izhajamo iz načela pravne varnosti, naj bi sistem pravnih pravil na takšen način tudi deloval. Vendar pa ob preprostih primerih obstajajo tudi zapleteni. Rešitve za zapletene pravne primere v pravnih pravilih ni mogoče najti takoj. Sodno reševanje spora se lahko zavleče za več kot nekaj let in preko vseh instanc sodnega sistema. Ko se rešitev končno najde, pa je že preveč časovno oddaljena.
Pri tem je odločilno spoznanje, da rešitev obstaja in da jo zagotavljajo pravna pravila, strokovno znanje pa naj ponuja zagotovilo, da bo rešitev podana čim hitreje. Opozorimo lahko, da slovensko in evropsko pravo v primerjavi z drugimi terja hitrejše odločitve.
Zapleten pravni primer za rešitev potrebuje postopek iskanja odločilnih okoliščin. Element odločilne okoliščine se lahko nahaja v več različnih navezovalnih okoliščinah (poudarjeno po avtorju), zato je pri tem smotrno uporabiti metodo selektivne indukcije.
Pri posebej zapletenih primerih pa lahko uveljavljena induktivna metoda sklepanja (tudi selektivna indukcija) odpove. Za reševanje takšnih primerov moramo uporabiti znanstveni metodi abdukcije in analogije. Gre za poglobljeno znanje.
Pravni primer, ki ponuja vrzeli pri okoliščinah, lahko označimo kot posebej zapleten. Pri odsotnosti navezovalnih okoliščin (poudarjeno po avtorju) je lahko delo pravnega strokovnjaka zelo oteženo. Za rešitev takšnih primerov je potrebno uporabiti izvirne metode iskanja okoliščin, luščenje navezovalnih okoliščin in postavitev smiselnega pravnega vprašanja. Ko s pomočjo navezovalnih okoliščin postavimo vprašanje (EPV1-4), iskanje rešitve in pravnega silogizma (EPV5-6) ni več izziv.
Z metodo abdukcije odkrijemo okoliščine, ki jih moramo potrditi (hipoteza o hipotezah), nato pa izluščimo pomembne navezovalne okoliščine, da lahko postavimo smiselno vprašanje (hipoteza o dejstvih). Vprašanje ne bo smiselno, če ne potrjuje hipotez, postavljenih s postopkom abdukcije.
Elementi poglobljenega znanja abdukcije so:
- izvirne metode iskanja navezovalnih okoliščin (hipoteza o hipotezah);
- najobsežnejši in najspekulativnejši del;
- luščenje navezovalnih okoliščin (hipoteza o dejstvih);
- izločevalni del, ki oži tvarino;
- postavitev smiselnega zapletenega pravnega vprašanja;
- končni del, ki ponuja izsledek raziskovanja.
Elemente poglobljenega znanja abdukcije bomo smiselno predstavili kot piramido, ki leži na opornih temeljih in se z izločevanjem oži do vrha, ta pa postavlja zapleteno pravno vprašanje.
Hipoteza o hipotezi:
Poraba posojila izhaja iz računovodskih podatkov, posojilne pogodbi in njenih aneksov ali dejanskega denarnega toka, ker se poraba gospodarskega subjekta evidentira (beleži, knjiži).
Hipoteza:
Posojilo ni bilo porabljeno namensko, kar izhaja iz podatkov dejanskega denarnega toka. Če je pravilo 4 potrjeno.
Hipoteza o hipotezi:
Manjko premoženja izhaja iz navideznega pravnega posla. Navidezen pravni posel je razviden iz računovodskih podatkov, sklepanja pravnih poslov (listinski podatki) ali navedb udeleženih (ustni podatki).
Hipoteza:
Neplačilo storitev upnikom ali delničarjem je posledica manjka v premoženju podjetja, ki ga je povzročil navidezen pravni posel, kar izhaja iz ustnih podatkov (navedb udeleženih). Če je pravilo 4 potrjeno.
Hipoteza o hipotezi:
Upnikom je kršena pravica zaradi predhodnega izplačila delničarjem. Izplačilo delničarjem (iz premoženja podjetja) je povzročilo manjko v premoženju podjetja.
Hipoteza:
Predhodno izplačilo delničarjem je povzročilo škodo upnikom.
Hipoteza o hipotezi:
Izplačilo delničarjem (iz premoženja podjetja) je povzročilo manjko v premoženju podjetja. Manjko v premoženju izhaja iz računovodskih podatkov, pogodb, navideznih
pogodb ali navedb neposredno udeleženih.
Hipoteza:
Predhodno izplačilo delničarjem izhaja iz izpovedb prič.
Hipoteza o hipotezi:
Uničena poslovna listina je povzročila prenos premoženja. Izplačilo izhaja iz računovodskih podatkov, dejanskega denarnega toka, javnih evidenc in registrov ali neposredne zaznave (predaja gotovine).
Hipoteza:
Premoženje je bilo preneseno gotovinsko.
Iz več možnostih prenosa premoženja (kompleksen sklep), smo potrdili preprost sklep, da je bil prenos neposreden. Ker so go videle priče, je poslovna listina služila le dokumentiranosti (popolna argumentacija). Veljaven sklep glasi, da je bili poslovanje gotovinsko (in ne listinsko). Zato računovodske in druge javne evidence ne pričajo o prenosu premoženja (kot nepopoln argument). Glej shemo prilagojeno po Peircu.