Neplačilo pogodbene obveznosti (fiktivni člen)

Pravno oviro pri neplačilu pogodbene obveznosti lahko predstavlja umetno  ustvarjeno poslovno razmerje v verigi večih poslovnih partnerjev.

Fiktivni člen vstopa med prodajalca in kupca, lahko kot posrednik.

Rešitve za oškodovanca ponujamo s pomočjo sheme.

Kratek opis Sheme 26 (Neplačilo pogodbene obveznosti zaradi fiktivnega člena)

Primer izhaja iz prakse (sodne), ko upniku s tožbo v gospodarskem sporu ni uspelo poplačilo dobavljenega (prodanega in prepeljanega) blaga, ker ni bil dokazan obstoj ustne prodajne pogodbe. Ker fiktivni člen poslovnega razmerja (posrednik, ki je blago prepeljal) ni bil tožena stranka, upniku s plačilnim (dajatvenim) zahtevkom ni uspelo. Fiktivno poslovno razmerje je bilo v celoti dokumentirano, zato sodišče obstoju ustne pogodbe ni sledilo (M4 in M5).

S shemo želimo pomagati oškodovancu, da doseže satisfakcijo na kazenskem področju. Prikazane so metode dela (A, SI in I), ki naj ugotovijo fiktivni člen. Ali pomeni fiktivnost preslepitev, prikrivanje, izmikanje plačilu, zmoto, zlorabo, pa je potrebno ustrezno subsumirati.

Kot prikazano, se je prevozna pogodba izkoristila za fiktivno dokumentiranje poslovnega razmerja. Ker pa manjka dejanski denarni tok, je fiktivnost razmerja razkrita (hipotetični del primera).

Če sledi fiktivno plačilo pred zapadlostjo terjatve, popolnost kazenskega delikta ni zagotovljena (O1). Če je rok izpolnitve še odprt, niso podani vsi zakonski znaki kaznivega dejanja (EPV1-4). Drugačen je zaključek, ko je terjatev že zapadla, tej pa vseeno sledi plačilo fiktivnemu členu (O2). V tem primeru so podani vsi elementi zapletenega pravnega vprašanja (EPV1-6), ki odgovarjajo na vsa zapletena pravna vprašanja (ZPV1-3). Pri tem je odločilno razkritje fiktivnega člena. Podan je tudi subjektivni moment, saj se je fiktivno plačilo izvršilo po zapadlosti terjatve. 

Dodatno o shemah:

Primeri izhajajo iz prakse, kjer so se udeleženci pravnih razmerij odločili za reševanje spora v gospodarskem sporu. V prvem primeru je šlo za podjemno in storitveno (montažno) pogodbo, kjer je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da je bila izpolnitev podjemnika pravilna. Odločitev je že pravnomočna. Ker pa je naročnik del končal v stečaju, je plačilo dela izostalo. Podobna situacija, ko se ugovarja nepravilni izpolnitvi, je lahko podana pri različnih gospodarskih pogodbah. V drugem primeru je šlo za prirejanje bilanc, kar je na koncu vplivalo na vse upnike podjetja. Oškodovanje upnikov je bilo zatrjevano v tožbi stečajnega upravitelja zoper vodstvene organe. Sodba prvostopenjskega sodišča še ni postala pravnomočna. Okoliščine prirejanja bilanc našemu gospodarskemu sistemu niso več tuje. V tretjem primeru gre za ravnanje v dejanskem koncernu, pri čemer posojilo med povezanimi družbami ni bilo vrnjeno. Odločitev vodstvenega organa obvladujoče družbe je bila ocenjena za škodljivo, podrejeni družbi pa je bil s prvostopno sodbo prisojen odškodninski zahtevek (pravnomočna odločitev). Škodljiva navodila v sistemu ter znotraj povezanih družb niso redkost, kakor tudi ne poskusi imenovanja vključenega člena v proces poslovnega odločanja (npr. finančne koordinacije). V četrtem primeru gre za fiktivno plačevanje pogodbenih obveznosti pri ustno dogovorjenih pogodbah. Kot se je v tem primeru skušalo zaobiti ustni dogovor, se lahko z vključevanjem fiktivnega člena zaobide tudi nejasno dogovorjena pogodba. Odločitev sodišča, da ustni dogovor ni dokazan, je v tem primeru postala pravnomočna, zato je plačilna obveznost izostala.


Pri predstavitvi shem pravnomočnost gospodarskega spora ni toliko pomembna, ker je plačnik končal v stečajnem postopku. Pomembnejše so namreč podane okoliščine poslovnih razmerij.

Predstavljeni so možni ukrepi oškodovanca. Z navezovanjem na okoliščine primera je predstavljena tudi možnost kazenskega pregona.