Miselni proces selektivne indukcije v civilnem pravu

Ob množici okoliščin, katere spremljajo napako izdelka, nezdravo okolje, družbene konflikte, ugled pravne osebe in okvaro zdravja, je potrebno najti odločilno.

Selektivna indukcija najde pot od posledice civilnega delikta do nastanka.

Neprekinjena veriga ponuja dokaze.

SELEKTIVNA INDUKCIJA IN NAPAKA IZDELKA

Vzrok za napako izdelka lahko postane zahtevno vprašanje. Čeravno je posledica vidna, je lahko pot nazaj do vzroka težavna. Če je do posledice prišlo zaradi napačne uporabe izdelka, se pot indukcije hitro zaključi. Lahko pa je napaka na izdelku nastala v razmerju med prodajalcem in potrošnikom. Še prej pa v razmerju med distributerjem in prodajalcem. Možna pot indukcije se tako lahko le še širi: ko je izdelek potoval, se sestavljal ali razstavljal. Pot se lahko tudi ne konča pri proizvajalcu in je vzrok za posledico najti v materialu, iz katerega je bil izdelek narejen.

Z uporabo miselnega procesa indukcije gradimo verigo vzročnosti nazaj, vse do proizvajalca.

Ko imamo podano verigo naravne vzročnosti, lahko razpravljamo o dejanski podstati pravnega silogizma. Umestitev v pravne okvirje (zgornjo podstat pravnega silogizma) pa predstavlja ravno miselni proces imenovan pravni silogizem.

SELEKTIVNA INDUKCIJA IN NEZDRAVO OKOLJE
 
Če je bil vzrok za nezdravo okolje podan sam od sebe, je miselni proces preprost. Gre za primer indukcije, ko je vzrok kemikalij povzročil nezdravo okolje. Se pa začne sklepanje zapletati, ko želimo rešiti vprašanje, od kod kemikalija izvira. Okoliščino, da kemikalija izvira iz kemijskega obrata, je potrebno predhodno dokazati. Slednje lahko tudi na način, da se izvor iz drugih virov ovrže.

Sklep, da se kemikalija uporablja v obratu in da zato izvira iz obrata, je preprost sklep. Če je vzrok drugje, lahko postane slednje vprašanje tekom uveljavljanja pravic iz naslova škode, ki jo je povzročilo nezdravo okolje, zapleteno.

Očiten način izteka kemikalije, ni mogoče zakriti. Ne vsaj uspešno. Prikrito iztekanje kemikalij, pa se lahko zakriva uspešno na dolgi rok. Kako dokazati sklep, da kemikalija izvira iz določenega obrata, pri čemer ni prišlo do očitnega izteka kemikalije, pomeni zapleteno vprašanje.

Selektivna indukcija takoj na začetku izključi (torej selekcionira) pot izteka kemikalij. Pot indukcije tako ne bo usmerjena v razširjen vdor kemikalij v okolje, vsaj ne na očiten in viden način. Zato je potrebno pot indukcije začeti pri prvih znakih nezdravega okolja. Torej iz posledice, ki jo je kemikalija pustila na okolju.

Posledico pa lahko povzroči kar nekaj okoliščin. Preverba slednjih, bo izključevala okoliščine, ki ne potrjujejo sklepa, tako dolgo dokler se najde tisti sklep (vzročnost), kateri prepriča. Tudi preko dokazov v polju indukcije.

Če vodi veriga vzročnosti končno do obrata s kemikalijami, je potrjen sklep, da so kemikalije iz obrata povzročile nezdravo okolje.

S slednjim miselnim procesom imamo tako podano dejansko stanje (beri tudi kot objektivni odtis). Slednje kot pomembne del spodnje premise, katero bomo sedaj morali umestiti pod zgornjo premiso in najti pravno sankcijo. Slednje je postopek pravnega silogizma.

Vendar pa moramo ugotoviti, da brez dejanskih okoliščin ne moremo speljati postopka pravnega silogizma. Pravniško dela v primeru, da je spodnja premisa nepravilna, ne nudi uspeha. V tem je pomen miselnega procesa pri delu pravnega strokovnjaka.

Pojme: polje indukcije, pot indukcije, selekcija, veriga vzročnosti, izhajanje iz posledice, smo že podrobneje opisali v drugi knjigi. Zato sedaj podajamo le shemo pravnega silogizma, saj osnovne parametre selektivne indukcije že poznamo.

SELEKTIVNA INDUKCIJA IN DRUŽBENI KONFLIKT

Družbeni konflikt med fizičnimi osebami, predstavlja vsakodnevne situacije, v katerih se znajdemo ljudje.

Če vemo, da je prišlo do družbenega konflikta, ker smo bili neposredno ali posredno udeleženi, lahko vemo tudi za začetek verige.

Če je podana posledica v družbi, kar se čuti kot empatija, potem lahko z miselnim procesom selektivne indukcije oblikujemo pot vzročnosti. Že takoj je potrebno opozoriti, da je ravno na družbenem področju preprosta indukcija pod močnim testom primerjave in tehtanja pravic vseh udeleženih v konfliktu. Zato je ustreznejša metoda selektivne indukcije, katera obstoječe okoliščine selekcionira in najde tisto pot indukcije, katera posledico družbenega konflikta, potrjujejo od začetka do konce verige. Slednje pomeni, da se kot del družbenega konflikta ne razišče: stanje do sredine verige (ko drugi razpravljajo o tem, kaj so slišali in videli s strani drugih), temveč se razišče stanje: do vira. Vir je naraven vzrok posega v osebnostno pravico. Slednje je cilj, ki ga naj selektivna indukcija razišče.

Mediji podajajo svoja vedenja ponavadi preko vira. Tudi javnost podaja svoje mnenje preko informatorja. Če vir in informator nista posegla v osebnostno pravico, vzroka za poseg v pravico nismo našli. Pot iskanja bi se lahko v tej točki končala.

Če pa uporabimo selektivno indukcija, pa nam lahko določene okoliščine odprejo nove poti indukcije. Pri tem omenimo družbeno interakcijo, v kateri se je znašel oškodovanec v obdobju od nastopa družbenega konflikta do nastopa empatije. Gre za družbene stike oškodovanca v okolju v tem obdobju. Pot selekcije nas lahko pripelje do začetka verige.

S tem dobimo dejansko podstat posega v osebnostno pravico. Namreč vsak družbeni konflikt še ne pomeni posega. Tako je lahko vir posega (začetek verige) pri drugi fizični osebi, kot tisti, katera je bila dejansko udeležena pri družbenem konfliktu.

Pri tem ponovno opozarjamo, da vsak poseg ni mogoče šteti za pretiranega, kot že prej pojasnjeno.

SELEKTIVNA INDUKCIJA IN UGLED PRAVNE OSEBE

Zdaj ko smo predstavili družbeni konflikt, pa lahko razpravljamo naprej o konfliktu nasproti umetnim tvorbam. S pravnega vidika govorimo o pravnih osebah.

Seveda lahko konflikt nastopi tudi nasproti neregistriranim združenjem fizičnih oseb. Za uporabo miselnega procesa selektivne indukcije moramo pri raznih societetah, upoštevati oba spektra. Po eni strani gre za družbeni konflikt, po drugi strani pa posameznike v takih primerih druži isti cilj. Slednji cilj povzdiguje enoten nastop v pravnem prometu.

Pravna oseba posluje s pravnim nazivom, kateri je registriran in ji priznava poseben „alter ego“. Kot taka uživa pravna oseba ugled. Lahko govorimo o moralnem, organizacijskem ali poslovnem ugledu. Za razpravo o miselnih procesih, vrsta pravno priznanega uglede ni pomembna, postane pa lahko odločujoča pri iskanju pravnih sankcij, ko lahko pravni silogizem pripelje do sklepa: da pravni osebi ni priznati kvazi osebnostnih pravic; ali da določena škoda iz naslova kršitve ugleda ni priznana škoda; ali da ni vzročne zveze za nastanek odškodninske odgovornosti.

V tem poglavju se bomo ukvarjali s vprašanjem naravne vzročnosti. Kje najti vzrok za zmanjšan ugled pravne osebe. Poskušali bomo podati čim bolj splošni oris, kateri se naj nanaša na moralni, organizacijski ali poslovni ugled. Če zasleduje pravna oseba cilj v morali, organizaciji ali poslovanju, lahko splošno ali posamezno mnenje v družbi: da ne dosega teh ciljev, vpliva na ugled.

V tej razpravi nas ne zanima na kakšen način je bil ugled pravne osebe zmanjšan: lahko je v izključevanju pri sodelovanju ali pripisovanju negativnih značilnosti produktom, ipd. Tako nas tudi ne zanima ali zmanjšan ugled povzroča pravni osebi škodo. Čeravno je lahko slednja okoliščina pogoj za obstoj pravne sankcije.

V tem poglavju nas bo zanimalo le na kakšen način najti naravni vzrok, kateri je povzročil zmanjšanje ugleda. Pot indukcije se tako začne pri posledici. Zmanjšanje ugleda je lahko splet številnih okoliščin. Če je vzrok interne narave (torej navznoter), potem se pot indukcije konča hitro. Če pa je vzrok eksterne (zunanje) narave, pa ga je potrebno izluščiti na način, da bo veriga vzročnosti potrjena v celoti. Zunanji vzroki so večinoma v povzročitvi manjka pravni osebi. Če je manjko osebni, potem se pot indukcije usmeri v družbene konflikte (glej že prej opisano pot indukcije pri fizičnih osebah). Če pa je manjko premoženjski, potem pa se pot indukcije usmeri v poslovanje pravne osebe.

Z razliko nasproti fizični osebi, ko se v konfliktu lahko znajde posameznik, nam lahko slednje pri pravni osebi otežuje iskanje pravega vzroka, saj se lahko posameznik skriva za pravno obliko pravne osebe. V konfliktu se lahko znajde tudi pravna oseba (povezane pravne osebe). Kar verigo vzročnosti še dodatno razširja.

Selekcija in osredotočenje na odločilno okoliščino, ponuja pot uspeha.

Šele potrjenost verige od začetka proti koncu, torej ko najdemo vzrok za zmanjšanje ugleda pravne osebe, nam ponudi dejanski bazen podatkov. Pot pravnega silogizma, ki išče pravno posledico, pa je zopet zapleteno pravno vprašanje (EPV4).

Če je poslovna škoda podana prvina, potem gre za selektivno indukcijo. Če pa govorimo le o poslabšanju poslovnega rezultata, pa gre za abdukcijo.

SELEKTIVNA INDUKCIJA IN OKVARA ZDRAVJA

Če primerjamo okvaro zdravja in nezdravo okolje lahko ugotovimo več razlik, kot podobnosti. Vzrok za slednje razumevanje je v objektu oziroma subjektu varovanja pravice. Okolje v družbeni interakciji ni aktivno, temveč je pasivno. Slednje nam daje okvirje v katerih poteka raziskovanje vzročne verige. Okolje v nobenem primeru, ne more povzročiti okvare samo sebi. Posameznik pa lahko. Slednje je vodilo pri oblikovanju miselnega procesa selektivne indukcije.

Lahko pa nezdravo okolje in okvaro zdravja povežemo v neprekinjeno vzročno verigo. Slednje je lep primer kako kompleksno je iskanje dejanske podlage, torej spodnje premise pravnega silogizma.

Za začetek predstavimo selektivno indukcijo, za primer ko imam podano posledico, katera je bolezen. Nimamo pa podanega družbenega konflikta, kateri bi lahko pri oškodovancu naredil indukcijski zaključek, da je ravno točno določeno ravnanje (hrana, poškodba ali kemikalije – in drugo) povzročilo okvaro zdravja. Zato začnemo na vrhu verige in si postavimo vprašanje, kaj je lahko povzročilo  okvaro zdravja. Iskanje poti indukcije vodi preko medicinskega znanja. V primeru nezdravega okolja biološko-fizikalno-kemijskega znanja. V primeru napake na izdelku pa preko strojno tehnološko-fizikalno-kemijskega znanja. Pot indukcije se začne oblikovati, ko izključujemo neodločilne okoliščine in nas prepriča odločilna okoliščina, katera nas pripelje do vira.

Pri oblikovanju poti indukcije je pomembna družbena interakcija oškodovanca. Slednje nas usmerja na polju indukcije: kaj je oškodovanec jedel, delal,... oziroma: kje je oškodovanec bil in podobno. Slednje poti indukcije na področju nezdravega okolja ni, okolje namreč ni aktivno v ravnanju, temveč je pasivno.

Ko raziščemo polje indukcije dobimo podatke, ki nas usmerjajo v zaključku ali je vzrok okvare zdravja v: hrani, poškodbi ali kemikalijah (in drugje).

Izključujoča okoliščina je samopoškodba. Če pa vzročna veriga ni potrjena, potem pa tudi nimamo dejanske podlage, katero bi lahko uporabili pri pravnem silogizmu. V teh dveh primerih uspeh miselnega procesa selektivne indukcije ne nudi rezultatov. Slednje nudi oškodovancu spoznanje, da naj ne vodi pravnega spora.

Če je vzrok okvare zdravja v kemikalijah, katere se nahajajo v nezdravem okolju, potem se veriga vzročnosti nadaljuje kot pri selektivni indukciji nezdravega okolja. Pot do vzroka okvare zdravja poteka preko nezdravega okolja. Gre za primer kompleksne naravne vzročnosti.

Slednje ugotovitve nam potem nudijo osnovo za pripisovanje pravnih posledic. In to za vsako dejstvo v verigi vzročnosti posebej. Pravo namreč ponuja številne možnosti ekskulpacije, kar pa je že predmet pravnega silogizma (EPV4).