Poseg v osebnostne pravice in pravda
Prikazujemo pravna sredstva in miselne procese pri posegu v osebnostne pravice.
Časovni trak smo razdelili na štiri dogodke: dogodek per se, vložitev predloga za začasno ureditev, vložitev tožbenega zahtevka za dokončno ureditev in opravljen 1. narok glavne obravnave.
Vzročno pot definiramo s tremi elementi (vzrok, pot in posledica).
Prvi primer se nanaša na javne dogodke ali dokumentirane zasebne dogodke.
Drugi primer se nanaša na več javnih ali zasebnih dogodkov, kateri bi lahko povzročili posledico oškodovancu.
V tretjem primeru oškodovanec ob dogodku ne ve za vzrok ali posledico.
MISELNI PROCESI IN POSEG V OSEBNOSTNE PRAVICE
Časovni trak bomo razdelili na štiri dogodke: dogodek per se (M1), vložitev predloga za začasno ureditev (M2), vložitev tožbenega zahtevka za dokončno ureditev (M3) in opravljen 1. narok glavne obravnave (M4).
Zahtevek (tožba) je lahko ugotovitvena ali prepovedna.
Oranžni točki prikazujeta, katere pogoje je potrebno izpolniti za vložitev predloga za izdajo začasne odredbe (O3) in kaj je potrebno za 1. narok glavne obravnave (O5).
Zeleni točki opozarjata na identiteto zahtevka pri regulacijski odredbi (O1) in pri tožbi (O2).
Prikazan je začetek vzročne poti za tri različne primere, kateri so definirani s tremi elementi (vzrok, pot in posledica, M5, M6, M7).
Primer 1
V prvem primeru so podane vse trditve in dokazi, ki preko induktivnega sklepanja izpolnjujejo verjetnostni kriterij in nevarnostni kriterij za izdajo začasne odredbe (M2), kot tudi materialno resnico prepričanja za pravdni postopek (M3 in M4) in izdajo sodbe.
Gre za javne dogodke ali pa dokumentirane zasebne dogodke.
Povezava med vzrokom, potjo in posledico obstaja.
Da se zadosti uspehu oškodovanca, mora biti tudi podano substancirano ugovarjanje navedbam in dokazom nasprotne stranke (O4).
Primer 2
Slednjemu primeru manjka pot (M6), katero preko selektivne indukcije šele najdemo (SI).
Če so dokazani pogoji za izdajo začasne odredbe (M2) ali ugoditev tožbi (M3 in M4), bo oškodovanec uspešen.
Konkretno gre za več javnih ali zasebnih dogodkov, kateri bi lahko povzročili posledico oškodovancu. Preko selektivne indukcije je potrebno najti pot.
Da bo oškodovanec uspel, mora razkriti morebitno navideznost - simuliranje nasprotne stranke (O5). Če želi slednja zamegliti vzročno pot ali pomešati več javnih/zasebnih dogodkov, mora oškodovanec njene ugovore, substancirano zavrniti.
Primer 3
V tej situaciji je posledica praviloma nastala interno pri oškodovancu (njegovo zdravje ali okolje v katerem živi). Kot posledico je šteti okvaro zdravja ali nezdravo okolje v katerem živi. Posledico lahko razširimo tudi na javno sočustvovanje (empatijo), v kolikor je dovolj tesno povezano z življenjem oškodovanca.
Sedaj pa je treba najti vzrok in pot, ki vodi do posledice. Uporabimo miselni proces abdukcije.
Ovira bodo fikcije (pretvarjanje, izmišljanje) nasprotne stranke. Slednje bo zakrivalo pot. Ravno zato je potrebno potrjevanje hipotez (sheme po Peircu).
Na začetku verige se raziskuje nekaj, česar se oškodovanec ni zavedal ali prisostvoval (ni bil prisoten). Kar ni skladno časovnemu poteku, saj oškodovanec ob dogodku ne ve za vzrok ali posledico. Šele če se najde trditev in dokazi, kateri potrjujejo hipotezo (ZPV1-2), lahko sledi izdaja začasne odredbe (M2) ali vložitev tožbe (M3 in M4).