Civilno pravo

Uvodoma predstavljamo problematiko, katera rezultira v treh zapletenih pravnih vprašanjih na civilnem področju: trditvena podlaga, dokazna podlaga in pravna podlaga.

Rešitev iščemo preko postavljanja in potrjevanja hipotez.

Splošno hipotezo, katere naj pomaga oškodovancem vseh pravnih področij, smo že predstavili v I. knjigi.

V II. knjigi pa sledi področna hipoteza na civilnem področju.Navdih za raziskovanje sem našel tekom izobraževanja na podiplomskem študiju, kot tudi pri reševanju pravnih primerov na sodišču.

Vljudno vabljeni v ogled ponujenih dosežkov raziskovanja.

Upam, da bo s ponujenimi zaključki, pot varovanja pravic oškodovancev uspešnejša.

Na časovnici pravdnega postopka predstavljamo sledeče komponente: mejnike postopka, stroške postopka, predloge strank (tudi razpolaganja z zahtevkom) in izvajanje dokazov. 

Stroške postopke prikazujemo z vektorji, ločeno po vrsti stroška. 

Predlogi strank tekom sodnega postopka so označeni z oranžno barvo. 

Izvedbo najpomembnejših dokazov smo zajeli z najširšim vektorjem (tekom sodnega postopka). 

Na časovnici ločujemo zunajpravdne in pravdne naroke. 

Poseben pomen pa je pripisati tudi predlogom za zavarovanje dokazov in izdajo odredb (začasne odredbe po vloženi tožbi).

S časovnico trditvene podlage združujemo formalna in neformalna procesna opravila.

Formalna procesna opravila so predstavljena na časovnici pravdnega postopka. V tej shemi pa jih navezujemo na trditveno podlago. Če so trditve nezadostne, sledi zavrženje tožbe. Če na tožbo ni odgovora nasprotne stranke, se izda zamudna sodba. Če nasprotna stranka pripozna zahtevek tožeče stranke, sledi izdaja sodbe na podlagi pripoznave. Končna posledica uvedbe postopka pa je izdaja sodbe. Če trditvena podlaga ne ponuja zaključka o kršitvi pravice upnika, potem pravno varstvo ni potrebno in sledi izdaja zavrnilne sodbe.

Neformalna procesna opravila povezana s trditveno podlago, se nanašajo na razkrivanje dejstev. Razčiščevanje trditvene podlage razkriva le nujna dejstva, potrebna za vsako od formalnih procesnih opravil. Najpozneje na 1. naroku glavne obravnave se razkrijejo odločilna dejstva.

S časovnico dokazne podlage dopolnjujemo časovnico trditvene podlage (Shema 2). 

Zopet združujemo neformalna in formalna procesna opravila.

Slednje smo pri dokazni podlagi izvedli na način, da postavimo mejo v točki, ko postane tožba potrebna. Izhajamo iz vidika oškodovanca, ko slednji ne uspe z izvensodnim dogovarjanjem.

Aktivnosti do vložitve tožbe, kar se tiče dokazne podlage, izvaja oškodovanec sam. Razkritje dokazov v predpravdnem dogovarjanju, je odvisno od procesne taktike (tč. A.).

Ob vložitvi tožbe, morajo biti razkriti dokazi, kateri so vsaj skladni z navedbami (tč. B.), da se zagotovi sklepčnost tožbe. Odločilna dejstva, pa morajo biti podkrepljena z dokazi, najpozneje na 1. naroku glavne obravnave (tč. C.).

Če velja, da zbira dokaze pred pravdo oškodovanec sam (torej neformalno), pa so opravila: predlaganja, izvajanja, usmerjanja in zavrnitve dokazov v pravdi formalna opravila (tč. Č. in D.), sedaj stranke postopka in sodišča.

V povezavi z dokazovanjem je osmisliti tudi končanje spora.

Če so odločilni dokazi razkriti v predpravdnem dogovarjanju, lahko sledi sklenitev zunajsodne poravnave (tč. 1.).

Če poteka razkrivanje odločilnih dokazov postopoma, lahko nasprotna stranka sploh ne bo odgovorila na tožbo (tč. 2.), ali bo pripoznala zahtevek (tč. 3.) ali pa ne bo čakala na izdajo sodbe in bo raje prej sklenila sodno poravnavo (tč. 4.).

Ko časovnico pravne podlage mejimo z vložitvijo tožbe, ločimo predpravdni in pravdni del.

V prvem delu pravni strokovnjak postavlja predpravdni zahtevek ali vodi zunajsodni narok. V pravdi pa je zahtevana razsoja sodnika.

V Shemi 4 želimo predstaviti podobnosti in razlike pri uporabi pravne podlage.

Pravni strokovnjak zunaj pravde ne zapolnjuje pravnih praznin, kot tudi ne podaja vrednostne sodbe, slednje je izključno pridržano sodišču.

Lahko pa ima o teh vprašanjih oškodovanec že pred pravdi izoblikovano stališče.