Vlaganje v premoženje in pravda

Pravni pojem vlaganja v premoženje je na civilnem področju izredno širok.

Posebej zapleteni so primeri vlaganja v tujo premoženje (verzija), delitev skupne lastnine (condominium), zahtevki iz skupnih podvigov (societeta ter joint venture) ter druga vlaganja premoženja brez predhodnega dogovora.

Predstavitev miselnih procesov bo poskušala povzeti značilnosti vlaganja v premoženje.

Vlaganje v premoženje lahko razdelimo teoretično na najmanj dve razmerji: obstoj premoženja in prenos premoženja. Vlaganje pa predstavlja sintezo.

Primeri izhajajo iz vidika oškodovanca, ko želi slednji dokazati, da se je premoženje povečali ali dolgovi zmanjšali.

MISELNI PROCESI IN VLAGANJE V PREMOŽENJE

Vlaganje v premoženje lahko razdelimo teoretično na najmanj dve razmerji: obstoj premoženja in prenos premoženja. Vlaganje pa predstavlja sintezo. Tako lahko pomeni vlaganje premoženja tudi njegovo spremembo iz denarne oblike v druge objekte stvarnega prava. Konec koncev se lahko vrednost denarja tudi bogati z obrestmi.

Predstavitev miselnih procesov bo poskušala povzeti značilnosti prej opisanega vlaganja premoženja. Shema izhaja iz ekonomskega dejstva naraščanja premoženja (SLIKA 1) ali zmanjšanja dolga (SLIKA 2), potem ko je nastopil časovni konec vlaganj (M2). Do (najpozneje) 1. naroka glavne obravnave (M3), mora biti znano, na kateri premoženjski vrednostni točki (PVT) se nahaja ekonomska vrednost premoženja ali dolga, ki izhaja iz pravnih razmerij vlaganja v premoženje (oranžna točka na Krivulji 1 in Krivulji 4). Da ugotovimo ekonomsko vrednost premoženja, uporabljamo miselne procese (I, SI, A) na Primerih (Primer 1, Primer 2 in Primer 3). Pot do ekonomske vrednosti poteka nujno preko pravnih poslov, kar je tudi trditvena in dokazna podlaga (ZVP1 in 2). Ali obstaja tudi pravica do denarnega izplačila (dajatveni zahtevek) ali delitve solastnine (oblikovalni zahtevek), pa je predmet pravnega silogizma (ZPV3). Da se lahko kaj izplača ali deli, pa je potrebno najprej ugotoviti ekonomsko vrednost premoženja. Pri tem lahko odigra pomembno vlogo zviševanje dolgov (beri nasprotne terjatve uveljavljene v pobot ali nasprotna tožba). Slednje lahko ekonomsko vrednost vlaganja zniža pod ocenjeno vrednost. Za izplačilo ali delitev ostane potem manj.

Primeri izhajajo iz vidika oškodovanca, ko želi slednji dokazati, da se je premoženje povečali ali dolgovi zmanjšali.

Primer 1

V prvem primeru prikazujemo popolno trditveno in dokazno podlago. Točka, kje se nahaja ekonomska vrednost premoženja ali dolga, izhaja iz računov, pogodb in dokazil. Potreba po izvedencu (M4) morebiti celo ni podana.

Primer 2

Prikazujemo točko, do katere bi se moralo premoženja povečati ali dolg zmanjšati. Ker je ekonomska vrednost premoženja ali dolga (oranžna točka) prikrita, rabimo miselni proces selektivne indukcije (SI), da razkrijemo: mešanje dolga in premoženja, navideznost (simulacijo) in prikrivanje.

Primer 3

Zadnji primer izhaja iz prirejenosti (fikcije) in „slamnatosti“, ko sploh ne razpolagamo s prvino. Šele z miselnim procesom abdukcije moramo najti začetek vzročne verige, da lahko ugotovimo: od kod bi lahko prišlo premoženje. Do točke kakšna je ekonomska vrednost premoženja ali dolga pridemo šele preko spoznanja: od kod bi se moralo premoženje bolj povečati ali od kod bi se moralo premoženje manj zmanjšati.

Na shemo umeščamo mejne točke M1, M2, M3 in M4, katere postavljajo časovne okvirje za nastajanje, zbiranje in izvajanje dokazov (ter trditev kot celote). Slednjim časovnim okvirjem dajemo dejansko podstat, katera se konča pri vložitvi tožbe, saj mora biti takrat zahtevek zrel za vtoževanje (O3). Zbiranje dokazil in trditev se lahko podaljša do 1. naroka glavne obravnave (M3). Izvedenec je tako vezan na trditveno in dokazno podlago stranke (M4). Le v izjemnih primerih mu je dovoljeno, da dokazila zbira sam (ob soglasju/navodilu sodišča ali strank).

Krivulja 1 prikazuje naraščanje ekonomske vrednosti premoženja. Prav identično in v nasprotno smer usmerjena Krivulja 2, pa prikazuje prikrivanje premoženja. Glede dolga pa Krivulja 3 prikazuje prirejanje naraščanja dolga. Krivulja 4 pa zmanjševanje dolga (kar je interes oškodovanca).

Ekonomska vrednost premoženja je lahko podana le na krivulji naraščanja premoženja in zmanjšanja dolga.

Razlika med krivuljama predstavlja oškodovanje, ker se je premoženje bolj povečalo (SLIKA 1) ali premoženja manj zmanjšalo (SLIKA 2).